Sporazum ACTA lahko omeji uporabo interneta v demokratičnih procesih

Nevladna organizacija Inštitut za elektronsko participacijo opozarja na določila mednarodnega sporazuma za boj proti ponarejanju (ACTA), ki lahko vodijo v povečan obseg nadzora in omejevanje rabe interneta v demokratičnih procesih.

Mednarodni trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju (ACTA), katerega so v četrtek, 26. januarja v Tokiu podpisali predstavniki Evropske komisije in 22 držav članic EU, med njimi tudi Slovenija, vsebuje tudi določila, ki po mnenju številnih nevladnih organizacij predstavljajo grožnjo za svobodo govora, komunikacijsko in informacijsko zasebnost na internetu.

S tega vidika so problematična pravno nejasna določila sklopa 5. Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v digitalnem okolju, po katerem lahko država podpisnica pooblasti svoje pristojne organe, da odredijo ponudniku spletnih storitev razkritje informacije, ki zadoščajo za opredelitev naročnika, katerega račun je bil domnevno uporabljen za kršitev, kadar je imetnik intelektualne pravice vložil pravno zadosten zahtevek. Postopek razkritja bo po drugi strani moral slediti temeljnim načelom svobode izražanja, poštenosti in zasebnosti.

Poleg tega so medvladna pogajanja o sporazumu, katerega namen je uskladitev mednarodnih standardov glede zaščite pravic ustvarjalcev na področju glasbe, filmov, mode, farmacije in drugih, ki so pogosto tarča kraje intelektualne lastnine in spletnega piratstva, potekala na nepregleden način in za zaprtimi vrati brez vključevanj širšega kroga zainteresiranih javnosti.

Sporazum ACTA morajo pred implementacijo v nacionalne zakonodaje potrditi še Evropski parlament in nacionalni parlamenti.

Inštitut za elektronsko participacijo zato poziva odbor za Mednarodno trgovino in ostale pristojne odbore ter slovenske poslanke in poslance v Evropskem parlamentu, da v prihodnjih mesecih pred plenarnim glasovanjem vzpostavijo odprt, pregleden in strukturiran dialog z najširšo zainteresirano javnostjo glede spornih in nejasnih določb ACTA.

Inštitut za elektronsko participacijo prav tako poziva k spremembi določil sklopa 5. Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine digitalnem okolju v smeri inovativnejših, uporabnikom interneta razumljivejšim in k temeljnim demokratičnim svoboščinam usmerjenih modelov varovanja intelektualne lastnine.

Mag. Simon Delakorda, direktor